Odpoved delovnega razmerja pomeni ključen korak v poklicni poti vsakega zaposlenega. Pravilno napisana odpoved je bistvena za ohranjanje dobrih odnosov z delodajalcem in zagotavljanje nemotenega prehoda v novo zaposlitev. Razumevanje postopka, kako napiše odpoved, je koristno za vsakogar, ki razmišlja o menjavi službe ali zaključku delovnega razmerja iz drugih razlogov.
Pravni vidiki odpovedi delovnega razmerja
Slovenska zakonodaja, natančneje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), jasno določa pravila glede odpovedi delovnega razmerja. Preden se lotimo pisanja odpovedi, je treba poznati osnovne pravne vidike. Odpoved mora biti pisna in vročena delodajalcu osebno ali po pošti s povratnico.
Odpovedni rok je odvisen od delovne dobe pri trenutnem delodajalcu. Za zaposlene z manj kot enim letom delovne dobe znaša 15 dni, za tiste z več kot enim letom pa 30 dni.
Delavci z daljšo delovno dobo imajo lahko tudi daljše odpovedne roke, kar je običajno opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi.
Delodajalec in delavec lahko skleneta dogovor o krajšem odpovednem roku, če je to v interesu obeh strani, pri čemer mora biti takšen dogovor sklenjen v pisni obliki, sicer ni veljaven.
Neupoštevanje zakonskih določil pri odpovedi lahko privede do zapletov, vključno z morebitnimi pravnimi posledicami ali izgubo določenih pravic, kot je pravica do nadomestila za brezposelnost.
Struktura in vsebina odpovedi
Kako napiše odpoved pravilno? Dobra odpoved delovnega razmerja vsebuje več ključnih elementov. Na vrhu dokumenta navedemo svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov) in podatke delodajalca (naziv podjetja, naslov).
Sledi datum in kraj pisanja odpovedi.
V uvodnem delu jasno navedemo, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Številko pogodbe in datum sklenitve vključimo, če sta znana. Navedemo tudi delovno mesto, ki ga zapuščamo.
V osrednjem delu navedemo razlog za odpoved, če želimo. Zakon ne zahteva, da delavec navede razlog za redno odpoved, čeprav je to pogosto koristno za ohranjanje dobrih odnosov. Če razlog navajamo, naj bo ta profesionalen in spoštljiv.
Navedemo tudi datum zadnjega delovnega dne, pri čemer upoštevamo zakonsko določen odpovedni rok. Če imamo neizrabljen letni dopust, lahko predlagamo način njegove izrabe ali izplačila, skladno z dogovorom z delodajalcem.
V zaključnem delu se zahvalimo za priložnost in izkušnje ter izrazimo pripravljenost za predajo dela. Dokument zaključimo s svojim lastnoročnim podpisom.
Primeren ton in jezik odpovedi
Pri pisanju odpovedi je ključno ohranjati profesionalen in spoštljiv ton, ne glede na okoliščine odhoda. Izogibamo se čustvenim izlivom, kritikam ali obtožbam, še posebej ob zapuščanju delovnega mesta, če je razlog nezadovoljstvo.
Uporabljamo jasen in neposreden jezik brez nepotrebnih okraskov ali pretirano formalnih izrazov. Stavki naj bodo kratki in jedrnati.
Izogibamo se žargonu in uporabljamo splošno razumljiv jezik.
Odpoved naj izraža hvaležnost za pridobljene izkušnje in znanja, tudi ob negativnih izkušnjah pa je koristno poudariti pozitivne vidike našega dela v organizaciji.
Ta pristop pomaga ohranjati dobre odnose, ki so lahko koristni v prihodnosti.
Preden odpoved dokončno oblikujemo, jo večkrat preberemo in preverimo za morebitne slovnične ali vsebinske napake. Priporočljivo je, da osnutek pokaže zaupanja vredni osebi, ki lahko ponudi objektiven pogled in predloge za izboljšave.
Praktični nasveti za oddajo odpovedi
Ko vemo, kako napiše odpoved, je pomembno razmisliti tudi o načinu njene predaje. Odpoved osebno izročimo neposrednemu nadrejenemu ali kadrovski službi.
Če to ni mogoče, jo pošljemo priporočeno s povratnico.
Pred oddajo odpovedi je priporočljivo opraviti neformalen pogovor z nadrejenim. Tako mu omogočimo, da se pripravi na naš odhod in začne načrtovati prenos naših nalog. Ta pristop kaže profesionalnost in skrb za organizacijo.
Pripravimo se tudi na razgovor ob odhodu (exit interview), če ga delodajalec izvaja. To je priložnost za konstruktivno povratno informacijo, ki lahko pomaga organizaciji pri izboljšavah.
Med odpovednim rokom ostanemo predani svojemu delu in pomagamo pri predaji nalog. Pripravimo dokumentacijo, ki bo olajšala delo našemu nasledniku, in ostanemo na voljo za vprašanja tudi po našem odhodu, če je to mogoče.
Poskrbimo, da pred odhodom vrnemo vso službeno opremo in uredimo administrativne zadeve, kot so potni nalogi, poročila o stroških in podobno. Ta profesionalen pristop zagotavlja, da zapustimo organizacijo z dobrim vtisom.
Posebne okoliščine pri odpovedi
V nekaterih primerih lahko nastopijo posebne okoliščine, ki vplivajo na to, kako napiše odpoved. Če smo na bolniški odsotnosti, moramo vedeti, da lahko odpoved podamo tudi v tem času, vendar začne odpovedni rok teči šele po zaključku bolniške odsotnosti.
Pri odpovedi med poskusnim delom veljajo krajši odpovedni roki, običajno sedem dni, razen če kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi ne določa drugače.
Če smo zaposleni za določen čas in želimo prekiniti delovno razmerje pred iztekom pogodbe, moramo upoštevati posebne določbe. V tem primeru je odpoved možna le, če je to izrecno dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
Nosečnice, starši na starševskem dopustu in invalidi uživajo posebno zaščito pri odpovedi delovnega razmerja. Čeprav lahko sami podajo odpoved brez omejitev, je dobro poznati svoje pravice v primeru, da bi delodajalec izvajal pritisk za “prostovoljno” odpoved.
Pri odpovedi na vodilnih položajih ali v specifičnih panogah lahko veljajo drugačna pravila glede odpovednih rokov in konkurenčnih klavzul. Te posebnosti so običajno opredeljene v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi.
Digitalna odpoved in sodobni trendi
V dobi digitalizacije se pojavljajo tudi nove oblike oddaje odpovedi. Nekateri delodajalci sprejemajo odpovedi po elektronski pošti ali preko internih sistemov. Vendar je pomembno preveriti, ali je takšna oblika odpovedi pravno veljavna v konkretnem primeru.
Če se odločimo za elektronsko odpoved, poskrbimo za digitalni podpis ali drugo obliko avtentikacije, ki zagotavlja verodostojnost dokumenta. Priporočljivo je tudi, da prosimo za potrdilo o prejemu odpovedi.
Družbena omrežja niso primeren kanal za oddajo odpovedi. Objave o odhodu iz podjetja na družbenih omrežjih naj sledijo šele po tem, ko je odpoved uradno sprejeta in so o njej obveščeni vsi relevantni sodelavci.
V nekaterih sodobnih podjetjih postaja praksa tudi t.i. “odprta odpoved”, kjer zaposleni napove svoj odhod več mesecev vnaprej in v tem času aktivno sodeluje pri iskanju in uvajanju svojega naslednika. Ta pristop je lahko koristen za obe strani, vendar mora biti formalno dogovorjen.
Ne glede na sodobne trende ostaja pisna odpoved, predana osebno ali po pošti, najbolj zanesljiv in pravno varen način prekinitve delovnega razmerja.
